Vabimo vas na tradicionalni NOVOLETNI SPREJEM članov ICOM Slovenije, Skupnosti muzejev Slovenije in Slovenskega muzejskega društva.
Letos se dobimo v sredo, 19. decembra 2018, ob 10. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije na Celovški 23 v Ljubljani.
Program novoletnega sprejema:
10.00: Predavanje Dr. Paolo Campetella, Univerza RomaTre: Vključevanje obiskovalcev in ne-obiskovalcev na primeru arheoloških razstav (Engaging visitors and non- visitors through archeological exhibitions)
Dr. Paolo Campetella je podoktorski raziskovalec v okviru muzejskega izobraževalnega centra na oddelku za edukacijske vede na Univerzi Roma Tre. Ukvarja se s katalogizacijo in z analizo izobraževalnih ter evalvacijskih programov italijanskih in mednarodnih muzejev, sodeluje pri številnih raziskovalnih projektih in sodeluje na podiplomskem študijskem programu muzejskih študijev. Med leti 2016 in 2017 je v okviru študijskega program UCL »Muzeji in galerijske prakse«, sodeloval pri izvedbi študijskega modula v Katarju.
Leta 2018 je izdal knjigo »Verso una comunicazione integrata nei musei. Il ruolo degli strumenti digitali«.
Predavanje bo osvetlilo in analiziralo strategije komuniciranja, ki se jih lahko uporabi pri predstavitvah arheološke dediščine, tako znotraj muzejskih zgradb kot na arheoloških najdiščih. Kontekst umeščanja in predstavitve dediščine ter načini približevanja publiki, lahko pripomore k boljšemu razumevanju in vrednotenju dediščine ter njeni splošni družbeni prepoznavnosti.
11.00: Zaključni kolokvij ICOM Slovenija ter predstavitev opravljenega dela
Poročila o delovanju odborov in društev SMS, SMD, ICOM Slovenija
Programi za leti 2019 in 2020
12.00: Druženje
Veselimo se snidenja z vami in vas prav lepo pozdravljamo,
ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije in Slovensko muzejsko društvo
Mednarodni muzejski dan 2018
HIPERPOVEZANI MUZEJI:
NOVI PRISTOPI, NOVI OBISKOVALCI
Vabilo na skupno tiskovno konferenco vseh treh slovenskih muzejskih organizacij: ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije (SMS) in Slovensko muzejsko društvo (SMD),
ki bo v petek, 18. maja 2018, ob 11.00 uri v avli Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani.
Slovensko muzejsko društvo bo predstavilo podelitev Valvasorjevih nagrad za leto 2018 s knjižico prejemnikov, ki bodo nagrade prejeli 21. maja 2018. Skupnost muzejev Slovenije bo predstavila Poletno muzejsko noč ter najavila drugi kongres muzealcev, ki bo letos v Brežicah. ICOM Slovenija bo predstavil temo letošnjega mednarodnega muzejskega dneva, programe v muzejih in galerijah po Sloveniji na ta dan kot del vseslovenske akcije ter pomembne aktivnosti ICOM-a za leto 2018 in najavil razpis za ICOM nagrado za 2018.
Državni muzeji Slovenije pod okriljem ICOM Slovenije zdaj že tradicionalno obeležujejo ta dan s postavitvijo skupne razstave na muzejski ploščadi na Metelkovi, posvečeno osvetlitvi izpostavljene teme. Vabljeni na odprtje, ki bo v petek, 18. maja 2018, ob 11.30 uri.
Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot Mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja. Vsako leto se temu prazniku pridružuje več muzejev, tudi slovenskih.
Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 36.000 muzejskih institucijah v več kot 156 državah sveta. Med njimi tudi Slovenija s svojo mrežo raznolikih muzejev.
Mednarodni muzejski dan MMD 2018 se letos posveča temi Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.
Tematski mednarodni muzejski dan vsako leto združuje preko 36.000 muzejskih institucij v več kot 156 državah sveta. Pridružuje se jim tudi Slovenija z velikim naborom sodelujočih muzejev in galerij. V petek, 18. maja, bomo po celi Sloveniji muzeji in galerije obeležili mednarodni muzejski dan s prostim vstopom in obilico raznovrstnih dogodkov.
Program slovenskih muzejev in galerij za mednarodni muzejski dan.
Plakat MMD v slovenskem jeziku in v angleškem jeziku.
13.02.2018
VABILO na
REDNI OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA ODBORA ICOM
Spoštovane članice in člani Slovenskega odbora ICOM!
Vabimo Vas, da se
v torek, 13. februarja 2018, ob 13. uri v Muzeju novejše zgodovine Slovenije
udeležite rednega občnega zbora članov našega društva
Predlog dnevnega reda:
Uvodni pozdrav predsednice dr. Kaje Širok
Veselimo se srečanja z vami in vas lepo pozdravljamo,
dr. Kaja Širok
predsednica ICOM Slovenija
Vabimo vas na izobraževalni program:
Slovenski etnografski muzej, sreda, 29. 11. 2017, 10h—13h
10:00-11:00 Irena Marušič, Estera Cerar: Celovito muzejsko upravljanje v nujnih primerih (teorija in predstavitev kroga)
1. Navodila za ukrepanje v izrednih razmerah
- Opozorilo na nevarnost
- Prvi ukrepi
- Stabilizacija stanja zgradbe in okolice
- Dokumentacija
- Reševanje in zaščita predmetov
- Ocena škode
- Prioritete pri reševanju
- Splošni napotki
11:00-11:20 Odmor
11:20-12:30 Jana Šubic Prislan: Poškodbe predmetov in prva pomoč po nesreči
1. Splošne tehnike reševanja predmetov pri poškodbah z vodo
2. Tehnike reševanja glede na:
- vrste zbirk
- material
- stopnjo ogroženosti oz. propadanje
- prva pomoč
12:30-13:00 Razprava
Prostor za izvedbo programa zagotavlja Slovenski etnografski muzej.
Program sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
07.10.2017
Za nami je uspešna mednarodna konferenca
Muzeji in zamolčane zgodovine.
Med spominom in pozabo.
Ljubljana, 5. - 7. oktober 2017
Hvala vsem za sodelovanje in udeležbo ter vabljeni k branju knjižice povzetkov.
Mednarodna konferenca se osredotoča na vlogo muzejev kot nosilcev sprememb v družbi. Odkrivanje »spornih« zgodovin in povedati neizrekljivo je danost, ki jo muzeji imajo, in dolžnost, ki jo kot aktivni soustvarjalci družbe morajo izpolniti. Pregled različnih praks spominjanja in (pre)oblikovanja muzejev razkriva kompleksnost tolmačenj preteklosti.
Muzeji igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju in zastopanju skupne kulturne dediščine različnih skupnosti. Postali so socialna vozlišča, ki spodbujajo spoštljive odnose med ljudmi in izboljšujejo družbo ter z mediacijo naslavljajo travmatične zgodovine iz različnih zornih kotov. Odkrivanje spornih zgodovin in sposobnost izražanja, česar ni mogoče ubesediti, so naloge, ki jih morajo muzeji opravljati kot aktivni sooblikovalci družbe. Lahko pomagajo doseči miroljubne rešitve travmatičnih dogodkov iz preteklosti in spodbuditi razumevanje zgodovine, ki z izmenjavo znanj zajema več vidikov.
ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za sociologijo) in Muzej novejše zgodovine Slovenije organizirajo mednarodno konferenco, namenjeno odgovarjanju na vprašanja o razumevanju skrite zgodovine in interpretacije kulturne dediščine danes. Zanima nas način, kako kolektivni spomini, ki ne ustrezajo prevladujočim zgodovinskim pripovedim, sodelujejo (ali ne sodelujejo) z nacionalno naracijo in kako se to odraža v muzejskih razstavah. Katere zgodbe so prezrte v muzejih? Kako je nezaželena in zanemarjena zgodovina strukturirana v posameznih zgodovinskih obdobjih? Kaj predstavlja javno soglasje o tem, katere dediščine je treba ohraniti in v katerih primerih postane dediščina nezaželena ali celo prepovedana? Kako deluje kolektivni spomin in kje nastopi pozaba? Kaj omejuje svobodo muzejev in kakšne so vloge nevladnih organizacij? Kaj ustvarja soglasje in kdo narekuje interpretacijo preteklosti - poklicna sfera ali politika?
Z ukvarjanjem s temi vprašanji nam konferenca omogoča boljše razumevanje vloge muzejev kot orodij za ustvarjanje složnih skupnosti in pregled tovrstnih praks v različnih nacionalnih okoljih.
Program
Četrtek, 5. oktober 2017
Jutranja kava
9:30: Pozdravni nagovori
9:50: Osrednji govor:
Taja Vovk van Gaal (Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija), Spregledana zgodovina: evropski pristop
10:40: Odmor za kavo
10:50: Sklop 1:
− Marcin Jarząbek (Zgodovinski inštitut, Univerza v Jagiellonian, Krakov, Poljska) Novi muzeji in stari problemi. Zgornja Šlezijska dediščina in poljska politika spomina v 21. stoletju
− Nataša Jagdhuhn (Europäisches Kolleg Jena, Nemčija), Potrjevanje zgodovinske kontinuitete: druga svetovna vojna – skozi prizmo najnovejših vojn
− Kaja Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenija; Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija) Naracija 20. stoletja: reinterpretacija in transformacija “težavnih” muzejev
12:10: Odmor za kavo
12:30: Sklop 2:
− Elma Hašimbegović (Muzej zgodovine Bosne in Hercegovine, Bosna in Hercegovina), Kaj se zgodi, ko nekoč skupna dediščina postane nezaželena?
− Tonček Kregar (Muzej novejše zgodovine Celje, Slovenija), Med (re)interpretacijo in revizionizmom: primer Muzeja novejše zgodovine Celje
− Aleksandra Berberih Slana (Muzej narodne osvoboditve Maribor, Slovenija), Od muzeja vojne do Muzeja za mir
13:50: Odmor za kosilo
15:10: Sklop 3:
− Višnja Kisić (Center za muzeologijo in heritologijo, Univerza v Beogradu, Srbija), Prepoznavanje nasprotij in spornosti dediščine – posledice za sodobne muzejske prakse
− Ina Belcheva (Univerza v Parizu 1 Pantheon-Sorbonne, Francija), Socialistična preteklost skozi socialistično umetnost: iskanje muzejske upodobitve socialističnega obdobja v Bolgariji
− Blaž Vurnik (Muzeji in galerija mesta Ljubljana / Mestni muzej Ljubljana, Slovenija), Vstop v zasebnost daljnega otroštva. Raziskovanje skritih otrok Ljubljane med drugo svetovno vojno
(do 16:30)
16:30 – 18:00: Ogled razstave Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947) z diskusijo
Petek, 6. oktober 2017
Jutranja kava
9:00 Sklop 4:
− Alenka Černelič Krošelj (Posavski muzej Brežice, Slovenija), Skrite in sporne zgodbe Posavja, majhne regije znotraj "velike slike"
− Sanda Kočevar (Mestni muzej Karlovac, Hrvaška), Mestni muzej Karlovca in njegovi glasovi težavne preteklosti
− Neža Čebron Lipovec (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije, Slovenija)/ Martina Mihić/Maša Sakara Sučević, Kolektivni spomini in njihov terapevtski potencial: pripovedovanje zgodb v spornih mestnih središčih Istre
10:20: Odmor za kavo
10:40: Sklop 5:
− Alenka Pirman (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Sodobna umetniška dela v nekdanjih političnih zaporniških celicah. Primer iz gradu Rajhenburg
− Blaž Bajič (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Začasne ugotovitve glede ustvarjalne koprodukcije posmrtnih mask
− Branko Šuštar (Slovenski šolski muzej, Slovenija), Muzeji in problemi z izobraževalno dediščino med spomini in pozabo
11:50: Zaključne besede
12:30: Odmor za kosilo
13:30: Ogled mest spomina po Ljubljani
Izbirno:
19:00: Odprtje razstave v Slovenskem etnografskem muzeju:
LGBT: Razstava štirih
Sobota, 7. oktober 2017
ICOM Slovenija; Skupnost muzejev Slovenije; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za sociologijo); Muzej novejše zgodovine Slovenije; Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Fundacija Poti miru v Posočju
DEDIŠČINA PRVE SVETOVNE VOJNE MED ALPAMI IN JADRANOM
Narava vojne dediščine je dvoumna, kakor so tudi same vojne, in zato izzove različna čustva in številne razlage. Mar je možno, da se iz popolnega uničenja človeških teles in duš, pokrajine in okolja rodi kaj pozitivnega in spodbudnega? Smo sposobni najti sledi človečnosti v najbolj nečloveških vojnih razmerah?
9:30 – 9:45 Pozdravi
9:45– 11:00 Bernd von Droste zu Hülshoff: DEDIŠČINA – GLASNIK MIRU
Petra Svoljšak: DEDIŠČINA 1. SVETOVNE VOJNE V SLOVENIJI
Fundacija »Poti miru v Posočju«: POT MIRU OD ALP DO JADRANA – DEDIŠČINA 1. SVETOVNE VOJNE NA UNESCOVEM POSKUSNEM SEZNAMU SVETOVNE DEDIŠČINE
11:00 – 11:30 odmor
11:30 – 13:00 Jelka Pirkovič: PROTI NOVI KRAJINSKI PARADIGMI – PRIMER SLOVENIJA
Gojko Zupan, Silvester Gaberšček: ARHITEKTURNA DEDIŠČINA POSOČJA, POVEZANA Z VOJNO
Ernesta Drole: VOJAŠKA POKOPALIŠČA V POSOČJU
Razprava
13:00 – 14:15 kosilo
14:15 – 15:45 Željko Cimprič, Ivana Leskovec: HUMANITARNOST V VOJNI
Vojteh Cestnik: ŽIVALI V VOJNI
Tanja Roženbergar: VEZI NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE
Ricarda Schmidt: POSREDOVANJE SPOROČILA O MIRU
Razprava
15:45 – 16:00 ZAKLJUČEK