Mednarodna konferenca
MUZEJI IN ZAMOLČANE ZGODOVINE.
Med spominom in pozabo
Ljubljana, 5. do 7. oktober 2017
Muzej novejše zgodovine Slovenije

Mednarodna konferenca se osredotoča na vlogo muzejev kot nosilcev sprememb v družbi. Odkrivanje »spornih« zgodovin in povedati neizrekljivo je danost, ki jo muzeji imajo, in dolžnost, ki jo kot aktivni soustvarjalci družbe morajo izpolniti. Pregled različnih praks spominjanja in (pre)oblikovanja muzejev razkriva kompleksnost tolmačenj preteklosti.

Muzeji igrajo ključno vlogo pri ustvarjanju in zastopanju skupne kulturne dediščine različnih skupnosti. Postali so socialna vozlišča, ki spodbujajo spoštljive odnose med ljudmi in izboljšujejo družbo ter z mediacijo naslavljajo travmatične zgodovine iz različnih zornih kotov. Odkrivanje spornih zgodovin in sposobnost izražanja, česar ni mogoče ubesediti, so naloge, ki jih morajo muzeji opravljati kot aktivni sooblikovalci družbe. Lahko pomagajo doseči miroljubne rešitve travmatičnih dogodkov iz preteklosti in spodbuditi razumevanje zgodovine, ki z izmenjavo znanj zajema več vidikov.

ICOM Slovenija, Skupnost muzejev Slovenije, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za sociologijo) in Muzej novejše zgodovine Slovenije organizirajo mednarodno konferenco, namenjeno odgovarjanju na vprašanja o razumevanju skrite zgodovine in interpretacije kulturne dediščine danes. Zanima nas način, kako kolektivni spomini, ki ne ustrezajo prevladujočim zgodovinskim pripovedim, sodelujejo (ali ne sodelujejo) z nacionalno naracijo in kako se to odraža v muzejskih razstavah. Katere zgodbe so prezrte v muzejih? Kako je nezaželena in zanemarjena zgodovina strukturirana v posameznih zgodovinskih obdobjih? Kaj predstavlja javno soglasje o tem, katere dediščine je treba ohraniti in v katerih primerih postane dediščina nezaželena ali celo prepovedana? Kako deluje kolektivni spomin in kje nastopi pozaba? Kaj omejuje svobodo muzejev in kakšne so vloge nevladnih organizacij? Kaj ustvarja soglasje in kdo narekuje interpretacijo preteklosti - poklicna sfera ali politika?

Z ukvarjanjem s temi vprašanji nam konferenca omogoča boljše razumevanje vloge muzejev kot orodij za ustvarjanje složnih skupnosti in pregled tovrstnih praks v različnih nacionalnih okoljih.

Program

Četrtek, 5. oktober 2017

Jutranja kava

9:30: Pozdravni nagovori

9:50: Osrednji govor:

Taja Vovk van Gaal (Hiša evropske zgodovine, Bruselj, Belgija), Spregledana zgodovina: evropski  pristop

10:40: Odmor za kavo

10:50: Sklop 1:  

−       Marcin Jarząbek (Zgodovinski inštitut, Univerza v Jagiellonian, Krakov, Poljska) Novi muzeji in stari problemi. Zgornja Šlezijska dediščina in poljska politika spomina v 21. stoletju

−       Nataša Jagdhuhn (Europäisches Kolleg Jena, Nemčija), Potrjevanje zgodovinske kontinuitete: druga svetovna vojna – skozi prizmo najnovejših vojn

−       Kaja Širok (Muzej novejše zgodovine Slovenije, Slovenija; Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija) Naracija 20. stoletja: reinterpretacija in transformacija “težavnih” muzejev

12:10: Odmor za kavo

12:30: Sklop 2:

13:50: Odmor za kosilo

15:10: Sklop 3:

−       Višnja Kisić (Center za muzeologijo in heritologijo, Univerza v Beogradu, Srbija), Prepoznavanje nasprotij in spornosti dediščine – posledice za sodobne muzejske prakse

−       Ina Belcheva (Univerza v Parizu 1 Pantheon-Sorbonne, Francija), Socialistična preteklost skozi socialistično umetnost: iskanje muzejske upodobitve socialističnega obdobja v Bolgariji

−       Blaž Vurnik (Muzeji in galerija mesta Ljubljana / Mestni muzej Ljubljana, Slovenija), Vstop v zasebnost daljnega otroštva. Raziskovanje skritih otrok Ljubljane med drugo svetovno vojno

(do 16:30)

16:30 – 18:00: Ogled razstave Začasna meja. Življenje in hrepenenje v coni A (1945-1947) z diskusijo

Petek, 6. oktober 2017

Jutranja kava

9:00 Sklop 4:

10:20: Odmor za kavo

10:40: Sklop 5:  

−       Alenka Pirman (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Sodobna umetniška dela v nekdanjih političnih zaporniških celicah. Primer iz gradu Rajhenburg

−       Blaž Bajič (Univerza v Ljubljani, Slovenija), Začasne ugotovitve glede ustvarjalne koprodukcije posmrtnih mask

−       Branko Šuštar (Slovenski šolski muzej, Slovenija), Muzeji in problemi z izobraževalno dediščino med spomini in pozabo

11:50: Zaključne besede

12:30: Odmor za kosilo

13:30: Ogled mest spomina po Ljubljani

Izbirno:

19:00: Odprtje razstave v Slovenskem etnografskem muzeju:

LGBT: Razstava štirih

Sobota, 7. oktober 2017 

ICOM Slovenija; Skupnost muzejev Slovenije; Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (Oddelek za sociologijo); Muzej novejše zgodovine Slovenije; Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU; Fundacija Poti miru v Posočju

DEDIŠČINA PRVE SVETOVNE VOJNE MED ALPAMI IN JADRANOM

Narava vojne dediščine je dvoumna, kakor so  tudi same vojne, in zato izzove različna čustva in številne razlage. Mar je možno, da se iz popolnega uničenja človeških teles in duš, pokrajine in okolja rodi kaj pozitivnega in spodbudnega? Smo sposobni najti sledi človečnosti v najbolj nečloveških vojnih razmerah?

9:30 – 9:45        Pozdravi

9:45– 11:00       Bernd von Droste zu Hülshoff: DEDIŠČINA – GLASNIK MIRU

                          Petra Svoljšak: DEDIŠČINA 1. SVETOVNE VOJNE V SLOVENIJI

                      Fundacija »Poti miru v Posočju«: POT MIRU OD ALP DO JADRANA – DEDIŠČINA 1. SVETOVNE VOJNE NA UNESCOVEM POSKUSNEM SEZNAMU SVETOVNE DEDIŠČINE

11:00 – 11:30    odmor

11:30 – 13:00    Jelka Pirkovič: PROTI NOVI KRAJINSKI PARADIGMI – PRIMER SLOVENIJA

                      Gojko Zupan, Silvester Gaberšček: ARHITEKTURNA DEDIŠČINA POSOČJA, POVEZANA Z VOJNO

                      Ernesta Drole: VOJAŠKA POKOPALIŠČA V POSOČJU

                      Razprava

13:00 – 14:15    kosilo

14:15 – 15:45    Željko Cimprič, Ivana Leskovec: HUMANITARNOST V VOJNI

                      Vojteh Cestnik:  ŽIVALI V VOJNI

                      Tanja Roženbergar: VEZI NESNOVNE KULTURNE DEDIŠČINE

                          Ricarda Schmidt: POSREDOVANJE SPOROČILA O MIRU

                      Razprava

15:45 – 16:00    ZAKLJUČEK